Vsi bi želeli, da bi bili naši odnosi z drugimi fantastični in sproščujoči. Da bi bili navdih. Da bi bili varen pristan. Bazen idej. Ena sama idila. Najbolj si to želimo od bližnjih. Staršev in otrok. Sploh tukaj naj bi bila brezpogojna podpora in sodelovanje. Brez pogojev in pričakovanj. Ko se pravljica dogaja kar sama od sebe. PRAVLJICA.
Žal pa smo v življenju že vsi kdaj občutili, kako zelo naporni in uničujoči so lahko ravno odnosi med najbližjimi.
Povzetek primera na forumu:
Gospa v zgodnjih 40ih letih je poročena, ima svojo družino, stanovanje, službo in je popolnoma neodvisna. Ima pa tudi mamo, ki je vsiljiva, dominantna, avtoritativna, čeprav je prepričana, da je nežna in ljubeča. Gospa je v otroštvu finančno imela vse. A nikoli se za mamo ni obnašala pravilno. Tudi sedaj mama v vsakem trenutku globoko posega v njeno intimo. Potem, ko je mami na jasen način povedala, da je šla predaleč, je ona končala v živčnem izbruhu obtoževanj…. Gospa ima slabo vest in sprašuje kdaj in na kak način naj sedaj kontaktira svoje starše.
Odgovarjam ji:
Tako deluje vzorec soodvisnosti (v tem primeru od odnosov). Najprej ena oseba skozi različne oblike manipulacije drugo osebo tako ali drugače priklene na sebe, potem se skuša druga oseba teh spon rešiti in pobegniti, prva oseba reagira z vlogo žrtve (pogosto preko drugih oseb – v tem primeru vašega očeta), druga oseba skozi čas, pod pritiski krivde, sama pride nazaj. In krog se ponovi.
Teorija prenese marsikaj, v praksi pa so podzavestne sile, ki delujejo v tem primeru na vse vpletene, izredno močne in se jim ni mogoče enostavno izmakniti – kar sami zelo dobro izkušate na svoji koži.
Vaš cilj bi moral biti odstraniti iz sebe negativno (soodvisniško) povezavo z mamo in očetom in izboljšati samopodobo, da vas ne bodo več obvladovali občutki krivde. Precej sem prepričan, da bo posledično tudi vaša mama spremenila svoje vedenje. Krog soodvisnosti s svojim čustvovanjem in vedenjem namreč spodbujajo vsi vpleteni in ne samo glavni nosilec neke skupinske dinamike. To je pomembno tudi za vašo sekundarno družino, saj se bo ta vzorec prej ali slej začel kazati tudi v vaši sekundarni družini, po vsej verjetnosti skozi odnos z otrokom.
Kot otrok proti vaši mami niste imeli najmanjših šans, morali ste se prilagoditi dinamiki v družini.. Tudi oče je del kroga in bi vas moral zaščititi pred vplivi mame.
Toda kot odrasla 40 letna ženska imate na voljo veliko več virov, da se soočite z mamo na drugačen način.
Dokler zares čustveno ne odrastete (v relaciji mama – hčerka ste še vedno majhna deklica) ne boste mogli naprej in boste ujeti v pasti soodvisnosti.
Obstajajo tehnike s pomočjo katerih se rešimo negativnega vpliva svojih staršev.
Menim, da je smiselno ohranjati rutino obiskov na neki ravni. Vendar naj bo to časovno omejeno. Ko vam mama napiše mail, ji odgovorite, da ste ji hvaležni za napisano, vendar pa boste odločitev sprejeli sami, saj ste odrasla ženska. Ponavljajte to mantro tako dolgo, da ji boste tudi sami začeli zares verjeti.
