Starševstvo & vzgoja otrok

Čeprav otrok ob rojstvu še nima sposobnosti razmišljanja in odločanja, pa ima njegovo telo že sposobnost samoregulacije, ki skrbi za ohranjanje vitalnih življenjsko pomembnih funkcij. Otrok je v prvih letih življenja popolnoma odvisen od okolja (največkrat so to genetski starši in širša rodbina), zato v skladu z okoljem popolnoma nezavedno razvija samoregulacijske sisteme v telesu in možganih – vse v smeri najboljše možnosti za preživetje in vključenost v okolje. Najbolj kritično je obdobje do 6. leta, ko je razvijanje telesa in možganov najbolj intenzivno, seveda pa so pomembna vsa leta do otrokove popolne transformacije v odraslost.

Kaj je idealno okolje za otrokov razvoj?

Žal v praksi okolje za otrokov razvoj ni nikoli idealno.

Okolje ne more biti idealno, ker tudi ljudje nismo idealni. Bolj kot je okolje neidealno, močnejše so samoregulatorne kompenzacije v podzavesti in telesu otroka. V odrasli dobi takšne kompenzacije pogosto prepoznamo kot prednosti (perfekcionizem, potrpežljivost, nadnaravne zaznave, sposobnost doseči cilje ipd.), vendar pa le-te najpogosteje nosijo tudi svoj negativni pol (kritičnost, pretirana uslužnost, zavračanje materialnosti, čustvena hladnost ipd.).

Enostarševske in sestavljene družine

Posebno dinamiko medsebojnih odnosov lahko zaznamo pri enostarševskih družinah in sestavljenih družinah, kjer mora otrok pogosto menjavati okolje (posledično načine samoregulacije).

Kaj je pravilni vzgojni pristop? To kar je za enega otroka dobro, je za drugega napačno, to kar je v enem otrokovem obdobju primeren vzgojni pristop, je lahko v drugem popolnoma neprimeren. Obstajajo sicer osnovna pravila, ki jih bom postopoma zapisoval v blogu, vendar, ker je vzgoja vedno pogojena z značajem (in težavami) odraslih in s siceršnjo dinamiko ožjega in širšega otrokovega okolja, je starševstvo vedno velik izziv in zahteva visoko stopnjo čuječnosti in sprotnega učenja.

Poiščimo optimalen vzgojni pristop

Z otroki, mlajšimi od 18 let, ne delam. V veliki večini primerov je otrokove težave mogoče povezati z okoljem, v katerem otrok živi in neprimernimi vzgojnimi prijemi ter odnosi v družini. Izjema so genetske in nevrološke motnje, je pa tudi v tem primeru pomembno, kako se okolje na takšno motnjo odziva.

Pomagal vam bom poiskati optimalne vzgojne pristope – prirejene značaju in razvojni stopnji vašega otroka. Delali pa bomo tudi na izboljšanju odnosov v družini. Grehi staršev postanejo grehi otrok, zato z delom na sebi in partnerskem odnosu pomagate tudi otroku.

Zadovoljni starši – zadovoljni otroci

Živimo v času, ko je biti dober starš res težko, dinamika, v katero nas sili zunanje okolje, je starševstvu izrazito nenaklonjena, in če temu prištejemo še neskončno množico informacij o vzgoji, potem človek pogosto ne ve več, kako in kaj. Včasih več od »naredil sem največ, kar je možno«, čeprav še vedno ni idealno, ne gre.

Zadovoljni starši – zadovoljni otroci. Nezadovoljni starši – nezadovoljni otroci.

Vabljeni k ogledu še drugih področij