Partnerski odnos

Partnerski odnos je izmenjava energije, informacij, čustev in materialnih stvari. Osnova za izmenjavo je zaupanje. Če zaupanja ni, oz. je zaupanje zlorabljeno, se izmenjava počasi ustavlja, in ko se popolnoma ustavi, pristnega odnosa ni več.

Partnerski odnos ima 4 faze:

1. Zaljubljenost – midva sva eno (sinhronizacija)
2. Iskanje sebe v odnosu (individualizacija)
3. Odnos kot projekt (vrednote, norme, pogodbe)
4. Prostovoljna soodvisnost v odnosu

Ciklus 4 faz se kontinuirano ponavlja.

Kriza partnerskega odnosa

Partnerski odnos pogosto pade v krizo v drugi fazi, ko nastopi potreba po individualizaciji in v tretji fazi, ko partnerja ne uspeta najti kompromisov v vrednotah, normah in pogodbah (dogovorih) – ti namreč odnosu omogočajo dolgoročno vzdrževanje zaupanja.

V partnerski odnos vedno prinesemo tudi psihološke vzorce celotne rodbine in okolja, v katerem smo živeli. To dejstvo vnese v odnos posebno nezavedno dinamiko in mnogokatere izzive ter frustracije. Odnos vedno predstavlja tudi priložnost za osebno rast. Seveda je to mogoče samo v primeru, ko sta partnerja dovolj iskrena, potrpežljiva, spoštljiva in se ne vdata trenutnim izbruhom nekompatibilnosti.

Reševanje težav

Odnos pogosto ni enostaven, včasih je potrebna pomoč nevtralne osebe, ki lahko odnos vidi iz neobremenjene in strokovno podkovane perspektive. Če obstaja obojestranska iskrena želja za iskanje rešitev in napredek, potem je mogoče vedno rešitev tudi najti. Kadar so zamere in konflikti tako globoki, da so v odnosu in pri obeh partnerjih nastale večje rane, je pot do ponovne vzpostavitve zaupanja in okrevanja lahko daljša, vendar še vedno možna.

Vzpostavitev ponovnega zaupanja

Praviloma potekajo srečanja na začetku ločeno z obema partnerjema, včasih se začnejo samo z enim partnerjem, saj drugi ni pripravljen sodelovati. V prvem koraku boste zopet našli sebe in povečali razumevanje dinamike odnosa v katerem ste. V drugem koraku se boste samostojno in skupaj s partnerjem soočili z ranami, ki so nastale v trenutnem odnosu in odnosih iz primarne družine. V tretjem zadnjem koraku bomo utrjevali odnos, ki bo temeljil na spoštovanju, razumevanju razlik in zaupanju.

Nezvestoba

Doživljanje nezvestobe je v veliki meri odvisno od kulture, v kateri sta odraščala parterja, njunih preteklih izkušenj in medsebojnih dogovorov. Velja, da se je v vsakem odnosu treba dogovorov držati, sicer ta ne more obstajati. V primeru, da ste se s partnerjem zavezali k vrednoti zvestobe, potem je vsaka nadaljnja debata o tem, »kako to vsi delajo«, odveč. Nezvestoba ni vezana izključno na seksualnost, včasih je lahko veliko bolj boleča čustvena nezvestoba. Seksualno odprt odnos je možen, vendar tudi takšen odnos potrebuje jasne meje in medsebojne dogovore.

Bolečina in krhanje odnosa

Spoznanje, da partner drugemu partnerju ni dovolj, je zelo boleče. Največjo rano pa v odnosu povzroči izguba zaupanja v partnerja. Obljuba »to se ne bo nikoli več zgodilo« in površinsko odpuščanje praviloma vedno prinese v odnos več nadzora in dolgoročno slabšo kakovost odnosa. Včasih lahko nezvestoba vsaj navidezno trenutno seksualno podžge odnos, vendar pa začne kljub temu dolgoročno najpogosteje odnos »životariti« oz. začneta »životariti« partnerja, bodisi zaradi občutkov krivde ali zaradi velikih duševnih prilagoditev (odnos obstaja samo še zaradi okolja, sramu, finančne odvisnosti, otrok, trenutne seksualne potešitve, nepremičnine …).

Kdo je kriv?

Prekršitev dogovora o zvestobi je znak, da v partnerskem odnosu resnično nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Tisti, ki je nezvest, nosi odgovornost za nezvestobo, odgovornost za slab partnerski odnos pa je v večini primerov deljena na 50 : 50.

Partnerski odnosi in še posebej odnosi v družini so že sami po sebi zelo kompleksni, nezvestoba naredi situacijo še veliko bolj kompleksno.

Želja po spremembi

Ali je rano, ki v odnosu nastane zaradi nezvestobe mogoče zaceliti, pokaže čas. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da VAMA pomagam. Nezvestobe ni mogoče pozabiti, jo je pa mogoče oprostiti in podzavest naučiti, da se ne osredotoča vedno znova na preteklost, ampak na sedanjost. V kolikor je nezvestoba del načina življenja enega partnerja in drugi partner na seksualno odprt odnos ne pristaja (do tega ima vso pravico), potem so potrebne korenite spremembe v značaju ‘nezvestega’ partnerja. Želja za takšno spremembo mora biti prostovoljna, sicer je vsakršen trud v smer izboljšanja partnerskega odnosa izguba energije in denarja.

Vabljeni k ogledu še drugih področij

Seksualne težave

Seksualnost je del partnerskega odnosa. Koliko je pomembna, je stvar seksualne moči in vrednot posameznega para. Seksualnost je v splošnem lahko popolnoma neosebna in telesna, vendar znotraj partnerskega odnosa takšna seksualnost ne more biti dolgoročno obojestransko zadovoljujoča. Čustveni del seksualnosti je pomemben. Varnost, zaupanje in občutek povezanosti, so pomembni faktorji, ko govorimo o kakovosti predajanja seksualnemu užitku. Pomembna je tudi popolna orgazmična sprostitev tako za žensko, kot za moškega.

Vzroki za težave

Erektilna disfunkcija, prezgodnja ejakulacija, nezmožnost doseči orgazem brez ekstremne stimulacije in šibka seksualna moč so najpogostejše težave moških pri seksualnosti.

Pri ženskah kakovostno seksualnost zmanjšujejo motnje seksualnega vzburjenja in šibka seksualna moč.

Vzroki so kombinacija nizke seksualne samozavesti, travm, stresa, genetskih dejavnikov, starosti ter upada poželenja zaradi čustvene odtujenosti. Tudi neaktiven način življenja in hormonski motilci v zraku, hrani, pijačah in kozmetiki dodatno zmanjšujejo seksualno moč in poželenje.

Izvor težav v seksualnosti je pogosto tudi slaba informiranost v zvezi s seksualnimi tehnikami.

Ekstremne seksualne  prakse

K težavam v seksualnosti lahko prištejemo tudi različne seksualne prakse, ki imajo za namen ekstremno seksualno stimulacijo. Ker takšna stimulacija ustvarja podoben efekt kot droge, lahko sčasoma predstavlja velik problem v partnerskem odnosu. Ekstremne seksualne prakse so lahko tudi odraz močnih notranjih konfliktov, travm, šibke samozavesti in slabo regulirane značajske strukture.

Premagovanje težav s telesno psihoterapijo

Telesna psihoterapija Core Energetics seksualni prebujenosti daje velik pomen. Zelo težko (ali celo nemogoče) je imeti mir in srečo v srcu, če je seksualni impulz v človeku neizpolnjen in blokiran.

Ljudje smo si različni in imamo različne potrebe po seksualnosti, to je treba nujno spoštovati. Toda znotraj teh potencialov je seksualno prebujenost smiselno doseči in se za njo boriti.

Pomagal vama bom, da se boste osvobodili omejujočih telesnih in umskih seksualnih spon. S pomočjo posebnih telesnih in kognitivnih tehnik boste povečali seksualno moč, kakovost predajanja seksualnemu užitku in čustveno povezanost.

Vabljeni k ogledu še drugih področij

Starševstvo & vzgoja otrok

Čeprav otrok ob rojstvu še nima sposobnosti razmišljanja in odločanja, pa ima njegovo telo že sposobnost samoregulacije, ki skrbi za ohranjanje vitalnih življenjsko pomembnih funkcij. Otrok je v prvih letih življenja popolnoma odvisen od okolja (največkrat so to genetski starši in širša rodbina), zato v skladu z okoljem popolnoma nezavedno razvija samoregulacijske sisteme v telesu in možganih – vse v smeri najboljše možnosti za preživetje in vključenost v okolje. Najbolj kritično je obdobje do 6. leta, ko je razvijanje telesa in možganov najbolj intenzivno, seveda pa so pomembna vsa leta do otrokove popolne transformacije v odraslost.

Kaj je idealno okolje za otrokov razvoj?

Žal v praksi okolje za otrokov razvoj ni nikoli idealno.

Okolje ne more biti idealno, ker tudi ljudje nismo idealni. Bolj kot je okolje neidealno, močnejše so samoregulatorne kompenzacije v podzavesti in telesu otroka. V odrasli dobi takšne kompenzacije pogosto prepoznamo kot prednosti (perfekcionizem, potrpežljivost, nadnaravne zaznave, sposobnost doseči cilje ipd.), vendar pa le-te najpogosteje nosijo tudi svoj negativni pol (kritičnost, pretirana uslužnost, zavračanje materialnosti, čustvena hladnost ipd.).

Enostarševske in sestavljene družine

Posebno dinamiko medsebojnih odnosov lahko zaznamo pri enostarševskih družinah in sestavljenih družinah, kjer mora otrok pogosto menjavati okolje (posledično načine samoregulacije).

Kaj je pravilni vzgojni pristop? To kar je za enega otroka dobro, je za drugega napačno, to kar je v enem otrokovem obdobju primeren vzgojni pristop, je lahko v drugem popolnoma neprimeren. Obstajajo sicer osnovna pravila, ki jih bom postopoma zapisoval v blogu, vendar, ker je vzgoja vedno pogojena z značajem (in težavami) odraslih in s siceršnjo dinamiko ožjega in širšega otrokovega okolja, je starševstvo vedno velik izziv in zahteva visoko stopnjo čuječnosti in sprotnega učenja.

Poiščimo optimalen vzgojni pristop

Z otroki, mlajšimi od 18 let, ne delam. V veliki večini primerov je otrokove težave mogoče povezati z okoljem, v katerem otrok živi in neprimernimi vzgojnimi prijemi ter odnosi v družini. Izjema so genetske in nevrološke motnje, je pa tudi v tem primeru pomembno, kako se okolje na takšno motnjo odziva.

Pomagal vam bom poiskati optimalne vzgojne pristope – prirejene značaju in razvojni stopnji vašega otroka. Delali pa bomo tudi na izboljšanju odnosov v družini. Grehi staršev postanejo grehi otrok, zato z delom na sebi in partnerskem odnosu pomagate tudi otroku.

Zadovoljni starši – zadovoljni otroci

Živimo v času, ko je biti dober starš res težko, dinamika, v katero nas sili zunanje okolje, je starševstvu izrazito nenaklonjena, in če temu prištejemo še neskončno množico informacij o vzgoji, potem človek pogosto ne ve več, kako in kaj. Včasih več od »naredil sem največ, kar je možno«, čeprav še vedno ni idealno, ne gre.

Zadovoljni starši – zadovoljni otroci. Nezadovoljni starši – nezadovoljni otroci.

Vabljeni k ogledu še drugih področij

Ločitev & ločeno življenje

Ločitev

Preden naredimo korak v smer ločitve, je potreben ustrezen premislek, še posebej v primeru, ko so plod partnerskega odnosa tudi otroci. Partnerski odnosi niso enostavni, za ohranitev partnerskega odnosa je pogosto potrebno vložiti veliko truda, potrpežljivosti in vztrajnosti.

Kdaj je ločitev smiselna?

Včasih je ločitev neizbežna in tudi smiselna. Ko se med partnerjema ustavi izmenjava energije, informacij, čustev in materialnih stvari, ter se poruši zaupanje, ki ga na noben način ni več mogoče obnoviti, potem se sama po sebi zgodi čustvena ločitev (partnerja živita drug mimo drugega). Vztrajanje v odnosu po čustveni ločitvi zaradi otrok, okolja, finančne varnosti ipd., prinese posamezniku, paru ali družini veliko stresa in konfliktov.

Proces ločitve

Ločitev ni enostaven proces, še posebej, če sta partnerja v času skupnega življenja ustvarila skupne »projekte«: nepremičnine, premičnine, posel, otroke …. V ločitvenih procesih pogosto prihaja do nadaljevanja in celo stopnjevanja konfliktnosti, pojavljajo se maščevalnost in manipulacije (predvsem z otroki).

Otroci in ločitev

Če je razdelitev vsega materialnega lažje izvesti (v skrajnem primeru prodaja in razdelitev denarja), pa pri otrocih tega ni mogoče narediti. Otroka namreč ni mogoče razdeliti, otrok predstavlja doživljenjsko genetsko vez med staršema. Za otroka je ločitev staršev vedno travmatična. Otroku je potrebno jasno razložiti, da se partnerja ločujeta samo kot partnerja, da pa bosta vedno ostala združena v starševski vlogi in se ta vloga za otroka ne spremeni.

V primerih, ko eden od staršev (ali oba) otroku nudi neprimerno okolje (nasilje, alkohol, droge ipd.) so potrebni ukrepi, ki praviloma zahtevajo sodelovanje več institucij (centri za socialno delo, sodišča, policija).

Pomoč pri ločitvah

V procesu ločitve lahko sodelujem kot svetovalec z neobremenjenim in strokovno podkovanim pogledom na situacijo ali strokovnjak, ki z različnimi psihološkimi intervencijami in tehnikami pomaga podpirati proces ločitve (pri enem ali obeh partnerjih), da se ta odvija v smeri pozitivnega cilja.

Ločeno življenje

Čas med ločitvijo in po njej je povezan s ponovnim iskanje lastne identitete, vrednot in novega načina življenja. Če so del tega tudi otroci, je izziv še toliko večji, saj se najpogosteje stik z nekdanjim partnerjem fizično ne prekine popolnoma. Glede na izkušnje so največje težave povezane z neplačevanjem preživnine, grožnjami, nasiljem, manipulacijami, izsiljevanjem in medsebojnim nagajanjem. V teh primerih se je nemogoče izogniti ponovnemu odpiranju starih ran.

Korak v novo življenje

Pomoč, ki jo nudim, je usmerjena v psihološko podporo, krepitev integritete in samozavesti posameznika, da se lahko samostojno sooči z vsemi izzivi. Zaceliti je potrebno tudi rane, ki so nastale znotraj predhodnega partnerskega odnosa, in rane, ki so nastale znotraj primarne družine. Samo na takšen način je namreč mogoče obrniti nov (lepši) list v življenju in morebitnem novem partnerskem odnosu.

Vabljeni k ogledu še drugih področij

Fizično in psihološko nasilje

Če je fizično nasilje* kot eksplozija, je psihološko nasilje** kot strup, ki ubija počasi – telo in duha.
Menim, da nasilja dolgoročno ni mogoče preprečiti z zakoni, policijo, sodišči, zapori in teoretično nično toleranco. Menim, da se problematike nasilja lotevamo preveč površinsko in po liniji najmanjšega odpora. Predvsem imamo težave pri ozaveščanju psihološkega nasilja, saj je to največkrat tolerirano in je celo družbeno sprejeto kot normalno. Tudi nasilje do sebe se največkrat interpretira preveč ozko.

Ukrepajte pri nasilju

Če trpite zaradi fizičnega (in psihološkega) nasilja, je smiseln prvi korak, da poiščete varno zavetje. Ena izmed možnosti so tudi varne hiše, zatočišča in programi, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Informacije o tem lahko dobite na povezavi tukaj.

Naučite se postaviti meje

Če ste žrtev fizičnega oz. psihološkega nasilja, je pomembno, da zopet najdete lastno identiteto in se začnete (ponovno) zavedati lastne vrednosti. Pomagal vam bom, da boste bolj odločni, samozavestni in predvsem, da se boste naučili postaviti meje. Slednje je še posebej pomembno, kadar se moramo z osebo, ki je bila do nas nasilna soočati vedno znova in znova (mobing na delovnem mestu, s to osebo imamo otroka ipd.)

Oglejte si odsek iz filma Kot v nebesih (orig. Så som i himmelen), kjer je ena izmed zgodb povezana tudi s fizičnem nasiljem in trpinčenjem. Izvajalka pesmi s pomočjo podpore skupnosti vzame življenje zopet v svoje roke in se upre nasilnemu partnerju. Njen solo nastop predstavlja odločen korak v smeri osvoboditve in “nikoli več”.

Ste nasilna oseba?

Tudi, če ste oseba, ki je fizično ali psihološko nasilna do drugih in ste se odločili, da želite bolje razumeti in spremeniti svoj značaj, ste vabljeni, da stopite v kontakt z mano. Ne nameravam vam moralizirati o tem, kaj je prav in kaj narobe. Lahko vam pomagam, da boste prišli v stik s sabo in z bolečino, ki jo nosite.

*Fizično nasilje: udarci v glavo in telo, grizenje, metanje predmetov v telo, neprostovoljno vezanje, davljenje, mučenje, neprostovoljni spolni odnosi, spolne zlorabe, mučenje živali, uničevanje predmetov …

**Psihološko nasilje: grožnje s fizičnim nasiljem, kričanje, poniževanje, zaničevanje, zatiranje, manipuliranje, dolgotrajna užaljenost, »tiha maša«, grožnje s samomorom, načrtno pogojevanje spolnosti, izsiljevanje, povezano z otroki (tudi nosečnostjo), ostala načrtna izsiljevanja in pogojevanja, načrtno okoriščanje (za denar, status, napredovanje …), v nekaterih primerih lahko tudi izsiljevanje z boleznijo, vzbujanje občutkov krivde, nadzor …

Vabljeni k ogledu še drugih področij